• Življenje se rodi. V upanju na srečo, veselje, ljubezen. Čisto, nedolžno. Kot veter in sonce.

• Življenje vzbrsti. Kot bilka; krhka, odločna. Z radostjo in upanjem, da ovene nekoč srečna, tam na travniku divjine.

• Življenje upa, za-upa, da bo nekoč reklo kako presneto dobro je bilo živeti.

• Življenje utripa; v vsaki celici mene, tebe, vseh ljudi. Vsega živega drage matere zemlje.

Ponižno pokleknem, da te poljubim, draga mati. Težko je, veš? Ti veš, kako težko je. Razpiram krila, a skozi gosto meglo, sluz ki ne da dihati, le ta tiščijo k tlom. Tako nemočna se počutim. Boli srce od vseh krivic, ki se dogajajo v svetu. Tako dolgo nam že šepečeš, vem. Nam stresaš korenine in preizkušaš njihovo trdnost. Da bi uvideli, da bi se opogumili postaviti za svojo resnico.

Ti, ki si življenje, si vera in upanje. Si ljubezen; topla, brezmejna. Rada imaš pogumne, srčne ljudi. V tvojem naročju se rojevajo naše prave nravi.

Vedno me napolniš, ko sem s koleni že skoraj pri tleh. Mi daš moč, da znova vstanem in pogumno zrem v svet. Le ta je še vedno pisan in lep, a ga na žalost še vedno preveč poganja pohlep.

Naj se razkadi vsa megla, naj se stopi vsa sluz, naj se utopi vsa žalost, naj se rodi življenje.

Ne reži mi peruti, ljubi svet.