Imate kaj za pusta hrusta? Te besede pogosto slišimo v pustnem času. Tudi kot otroci smo to vsako leto počeli. In potem smo nastavili vrečko, v katero je letel drobiž, tudi kak papirnati se je našel vmes, pa bomboni, čokolade, krofi. Najbolj veseli smo bili seveda denarja, katerega smo potem v gozdu sedeči na štoru, pošteno razdelili. Za kakšen sladoled ali bombone je pa bilo. Čeprav nikoli nisem preveč marala pusta. Morda zato, ker si ljudje takrat radi dajo duška in potem marsikdo prestopi mejo dobrega okusa, ali pa zato, ker nikoli nisem bila pravzaprav otrok, norčav, navihan, igriv. To šele sedaj izkušam in se veselim vsakega trenutka, ko se lahko prepustim svoji pravi naravi. Uživam, ko gledam vse te izvirne maske, nasmejane obraze otrok, ki se za en dan prelevijo v super junake. In se danes vprašam, ja kdo pa ne mara pusta? Slovenskega ljudskega običaja, ki preganja zimo in kliče pomlad? Pustovanje je eno izmed najstarejših ljudskih običajev, ki izvira iz časa pred krščanstvom. Naši predniki so ob tej priložnosti izvajali obrede, s katerimi so častili pomladne sile in preganjali ostanke zime. Verjeli so, da bo sam obred iz dežele pregnal zle duhove, jo očistil temnih sil in priklical toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila (Vir: slovenec.org). Rada prebiram ljudska izročila, našo bogato zakladnico običajev in le te vedno bolj cenim. Kakšno doto zapuščamo našim otrokom? Bodo te vrednote čez nekaj desetletij še tako močno zasidrane v nas? Da bomo s ponosom govorili o svoji domovini, ki nam trenutno nalaga bremena, katera nismo zmožni nositi. Bo človeštvo še kdaj vredno besede biti človek? Naj pust prežene zle duhove, očisti našo deželo temnih sil in prežene temne, moreče oblake. Pridi pomlad, ogrej našo deželo in nas napolni z upanjem in veseljem. Naj bo pust masten okrog ust in naj bo pustna maska dana na naš pravi obraz, saj čez več mask težko vidimo realno sliko, težko vidimo kako lep je svet, težko vidimo kako lepi smo mi.