V odnosih z moškimi nikoli nisem blestela. V meni je bilo veliko ran, bolečine; ne(čutenja) svojega telesa in posledično nerazumevanja sebe kot ženske. Ta bolečina in hkrati nemoč, sta s sabo prinesli veliko trpljenja, ujetosti ter obsojanja sebe in drugih za vso dogajanje in jezo, ki je vrela v meni. Nimam zadržkov govoriti o tem, ali pisati, kot to počnem sedaj. Mnogo prisotnosti, razumevanja, zaupanja, potrpežljivosti in nežnosti je potrebno, da sprostiš zidove okrog srca, pozdraviš bolečino, saj globoko v sebi veš, kakšna je tista partnerska zveza, katero želiš izkušati v tem življenju. Veliko berem o odnosih in spolnosti te dni in me včasih kar strese ob kakšnih dognanjih, kjer se prepoznam tako močno, da me oblije kurja polt. Toliko ran je še na kolektivni ravni, katere posledično čutimo vsi, tako moški kot ženske. Toliko perverznosti je še vedno prisotne v spolnosti, ki naj bi bila sveta, kot je sveto življenje. Ta sila, ki ustvarja življenje in je povezava z božanskim. Že nekaj časa uživam v samskosti, samozadostnosti; z vsemi prednostmi in da ne rečem ”slabostmi”, ki jih s sabo prinaša ta status. Postavljam nove temelje v poslu. Tukaj, kjer sem doma, bi rada pognala korenine, tako čutim; rada bi spisala še kakšen roman, zložila še veliko rim in se zjutraj zbujala z občutkom polnosti in ne praznine, kot se mi je to dogajalo v preteklosti. Vem, da sem na dobri poti in da mi bo uspelo. A globoko v sebi tudi vem, da mi ni namenjeno ostati v tem stanju. Veliko bolj se čutim, a veliko bolj čutim tudi to, da nikakor ne morem slediti odnosu, v katerem ni globine, predaje, odgovornosti in stabilnosti. Priznam, da me je včasih še vedno strah, da mi bo v odnosu kratena svoboda, a se tega zavedam in hkrati vem, da je to le občutek s katerim si moram pogledati v oči. In da je resnica tista, ki osvobaja. Ne strah in bežanje. Saj le ob soočenju s sabo spoznamo, koliko kvalitet nosimo v sebi. Kakšnega partnerja si želim? Vsekakor takšnega, kot sem ga na kratko opisala v stavku od globine do stabilnosti. To je le nekaj lastnosti, vse ostalo je spisano na papirju, položenem v zemljo pod peto oljko v enem izmed najlepših oljčnih nasadov v bližini. Pa naj še kdo reče, da nisem z namenom prišla sejat semen na Primorsko 🙂

Verjamem, da sva, da obstajava.

Glede na to, da smo tako raznoliki, a hkrati tako si podobni in da smo včasih razumljene, včasih ne, zelo močno resonira z mano tale misel:

”Žensko je treba ljubiti, ne razumeti” Osho