Živi in pusti živeti,

saj veš, da le to ni spomin,

ljubezni in sreče ne pusti si vzeti,

življenje naj hrani dišeči jasmin.

Poglej te cvetove, nežne in bele,

ko nagelj bohoti se s kmečkih gredic,

še lilije nikdar ne bodo venele,

ko encijan pel bo z gorskih polic.

Trobi trobenta v rog ta mogočni,

in zvonček spomladi mi pesem igra,

rdeči cvetovi v pšenici poskočni,

stegujejo glave vse tja do neba.

Živi in pusti živeti,

ta cvet, ki krasi naša polja, gore,

poglej raje pisan travnik poleti,

prisluhni kaj pravi ti tvoje srce.