Meni

Veter je danes dežniku nagajal,

divjal je po mestu, v vejevju je rajal.

Je smuknil pod krilo starejši ženici,

oblil z rdečico obe njeni lici.

Sosedu klobuk je na hitro izmaknil,

je tekel za njim in se skoraj spotaknil.

Pometel vso listje nam je iz dvorišča,

ga spravil veselo je vse do stopnišča.

Je rajal, nagajal in kukal pod krila,

dokler ga z odejo ni temna noč pokrila.