Pravne podlage za nagrajevanje delavcev glede na uspešnost (božičnica, 13. plača)

Plača delavca je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače pa je lahko tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

V zgornjem pravilu, s katerim ZDR-1 opredeljuje sestavne dele plače delavca, najdemo osnovno delovno pravno podlago za dve vrsti nagrajevanja delavcev, in sicer:

• za izplačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti, preko katerega se nagradi uspešnost, inovativnost, natančnost, točnost … konkretnega delavca. Ta del plače se torej nanaša na konkretnega delavca in mu jo delodajalec izplača zaradi njegove osebne uspešnosti pri opravljanju dela. Drugi odstavek 127. člena ZDR-1 v povezavi z opredelitvijo dela plače iz naslova delovne uspešnosti delavca določa, da se ta del plače določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
• Druga vrsta nagrajevanja, ki jo v okviru istega člena, ki opredeljuje sestavne dele plače, opredeljuje ZDR-1, pa je del plače za poslovno uspešnost. Ta del plače je vezan na uspešnost delodajalca kot celote in ne le na uspešnost enega delavca. Kaj več kot napotitev na uporabo kolektivnih dogovorov, ki zavezujejo delodajalce, pa ZDR-1 o delu plače za poslovno uspešnost ne določa. Natančnejšo opredelitev tega dela plače mora delodajalec tako iskati v zanj veljavni kolektivni pogodbi ali pa celo v svojih delovno pravnih pravilnikih ali sklenjenih pogodbah o zaposlitvi.

Pravno podlago za nagrajevanje delavcev daje tudi 140. člen ZDR-1, ki ureja udeležbo delavcev pri dobičku. Tudi ta določba je precej skopa, saj določa le, da je delavec lahko udeležen pri dobičku v skladu z zakonom. Tudi ta udeležba delovno pravno predstavlja možnost nagrajevanja delavcev pri uspešnosti delodajalca, je pa v praksi dokaj redko uporabljiva, predvsem zaradi »nestimulativne« davčne politike. Vsekakor pa je takšen način nagrajevanja v naši delovno pravni zakonodaji vsaj omenjen, če že ne natančno urejen.

Zgoraj omenjene delovno pravne možnosti nagrajevanja delavcev imajo seveda tudi dohodninske posledice za delavce, ki prejmejo takšno nagrajevanje. Potrebno pa se je zavedati, da je dohodninska obravnava in obravnava z vidika prispevkov za socialno varnost teh izplačil zakonsko različno urejena, kar seveda prispeva k temu, da delodajalci raje izberejo tiste možnosti nagrajevanja, ki so ugodnejše z vidika obremenitve z obveznimi dajatvami.

Vir: racunovodja.com