Miklavž je pred vrati,

v miru prihaja,

sledi mu še parkelj,

ki rad ponagaja.

Kako ste otroci, vsakič vpraša,

je kdo bil poreden in parklja prekaša?

Le ta se šopiri in straši otroke,

se trese telo jim in hladne so roke.

Nikar se ne bojte, dragi ljudje,

pustite, da danes vas vodi srce.

Saj tam, kjer sreča domuje,

Miklavž vam dobrote v ognjišče nasuje.