A čutiš? Sebe? Okolico? Življenje? Čutiš utrip svojega srca? Stojiš trdno na tleh? Se prepuščaš toku? Se oklepaš ljudi, stvari? Kolikokrat mi nešteto teh vprašanj roji po glavi. A čutite kako nas življenje postavlja pred dejstvo? Se mi zdi, da nas kar sili v odločitve, da ne moremo kaj dosti mečkati. Boš ali ne boš? Bom. Ker želim živeti to kar si želim. Ker je ta notranji glas tako močan, da ga preprosto ne morem ignorirati. Prisluhni tudi ti.

Zadihaj

Tvoja pot se odpira, v novo, bolj tvoje življenje. Sledi sebi. Zadihaj, delaj majhne a odločne korake. Ne pozabimo, sreča je naša rojstna pravica. In vsakič ko smo bolj v sebi, nas orkan sprememb ne more posrkati vase. Takrat stojimo trdno na tleh in živimo. Če rabimo počitek, počivamo. Ko moramo delovati, delujmo. Naš notranji gps ve v katero smer, četudi včasih proti vetru. Z razlogom, da se nekaj naučimo, da bolje razumemo. In ko ujamemo veter v jadra, lahko plujemo po oceanih življenja. Pogumno, z nasmehom na licu. Življenje je lepo. Ohranjajmo svoje bistvo in nasmeh na licu tudi takrat, ko malce boli. In izjokajmo bolečino, če nam je hudo. To je del življenja, zorenje, cvetenje, učenje. Srce pa ve, kam, s kom, na kakšen način. Prisluhni mu.